Država, Petrol in mali delničarji proti razprodaji
NatisniMedij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 11. 2009 Stran: 9
Reševanje Istrabenzove energetike
Strah, da bi potonila Instalacija ali pa bi jo kupilo tuje podjetje - Vstop države zaradi naftnih skladišč v Serminu - Solastništvo Petrola ni zadostno jamstvo.
Ljubljana - Prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek in direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač sta opozorila, da utegnejo neurejene razmere v Istrabenzu škoditi slovenski energetiki. Zato sta se zavzela zlasti za vstop države v lastništvo Istrabenzove družbe Instalacija, ki upravlja naftna skladišča v Serminu. Včeraj je Kopač pojasnil, da je to njegovo osebno mnenje, ki še nima potrditve na ministrstvu za gospodarstvo. Naftna družba Petrol pa, kotje znano, je zaradi približno tretjinskega lastniškega deleža v Istrabenzu močno zainteresirana za energetski del in zato tudi za sprejemljivo rešitev v pogajanjih z bankami upnicami Istrabenza.
Videti je, da zamisel Janeza Kopača, da bi morala država, najbolje prek Zavoda za blagovne rezerve postati vsaj četrtinska lastnica Instalacije, ki je zdaj lastnica 51-odstotnega deleža skladišč naftnih derivatov Sermin (49-odstotni delež ima Petrol), uživa širšo podporo. Nekaj je namreč strahu, da bi ob propadu Istrabenza potonila tudi Instalacija ali pa bi jo kupilo kakšno tuje podjetje. Solastništvo Petrola se Kopaču tudi ne zdi dovolj veliko jamstvo za dolgoročni vpliv države na strateške rezerve. »Petrol je zdaj res pod državnim vplivom, ne vemo pa, kako bo čez 15 let,« je dejal Kopač.
Njegovo mnenje podpirajo tudi Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), ki so pozvali nadzornike Petrola in Istrabenza, naj podprejo predlagani načrt, ki predvideva ustanovitev nove družbe za odkup terjatev treh tujih bank, ki so zahtevale stečaj Istrabenza, ter vstop Zavoda RS za blagovne rezerve v družbo Instalacija. Načrt je po mnenju Društva MDS edini, ki daje realno možnost rešitve in preprečuje razprodajo premoženja po kakršni koli ceni, kar bi bilo slabo tako za lastnike kot upnike Istrabenza.
Kopač pravi, da ministrstvo za gospodarstvo o njegovem mnenju še ni sklepalo. Zanikal pa je, da bi bilo mnenje posledica kakršnih koli pritiskov Instalacije oziroma namigov o prodaji deleža tujcem. »Nobenih sporov ni,« je dejal Kopač.
Do ponedeljka mora namreč uprava Istrabenza sodišču predložiti spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja. Najtrši oreh v pogajanjih so različni pogledi bank upnic o tem, ali zunajsodna poravnava ali stečaj družbe. Kot je znano so tri banke, in sicer Bavvag, Volksbank in Sparkasse, že pred meseci zahtevale stečaj.
Večina drugih skladišč naftnih derivatov (Ortnek, Race, Lendava, ...) je v solastništvu Zavoda za blagovne rezerve, ta pa jih oddaja Zavodu za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (Zord). »To je bedarija, zato se bosta zavoda i. januarja združila,« pravi Kopač. Dodaja, da si je ta fevd ustvaril zamenjani direktor Zord Anton Grabeljšek. Direktor novega, združenega zavoda, bo po zakonu postal direktor Zavoda za blagovne rezerve, Anton Zakrajšek, sicer tudi župan Velikih Lašč in član SDS.
Za dva meseca do združitve obeh zavodov so za vršilca dolžnosti direktorja Zord imenovali Marka Naraločnika. Ta je bil pred tem tehnični direktor Zavoda za blagovne rezerve, odgovoren ravno za skladišča naftnih derivatov.Naraločnik menda ni politično obarvan, vsaj Kopač ne ve, da bi bil.
Naraločnik je povedal, da je Sermin za Slovenijo zelo pomemben, saj se tam opravi večina pretovora naftnih derivatov, poleg tega je praktično samo tam mogoče obnavljati rezerve naftnih derivatov. Povedal je še, da so v Zavodu za blagovne rezerve v zadnjem času začeli razmišljati o odkupu deleža v Instalaciji, a česa konkretnejšega niso storili. Tudi na ministrstvu za gospodarstvo je namreč zadeva še na stopnji zamisli.
Slovenija ima 80 odstotkov 90 dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov v domačih skladiščih, 20 odstotkov pa v tujini (Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem in Madžarskem). Naraločnik pravi, da je skladiščenje v tujini ugodnejše zlasti glede cenejšega in preprostejšega obnavljanja zalog. Vendar pa je zaradi zanesljivosti in varnosti oskrbe bolje imeti rezerve doma. Borut Tavčar
Med energetskimi podjetji iz portfelja Istrabenza je tudi Gen I, ki trguje z električno energijo. Direktor Robert Golob na vprašanje, ali bi morebiten stečaj Istrabenza kakor koli vplival na njihovo poslovanje, odgovoril, da »niti najmanj«. »Smo popolnoma samostojni, tudi in predvsem finančno,« pravi Golob.
G. R.
Danes dopoldne naj bi se sestalo 19 bank upnic Istrabenza in obravnavalo spremembe načrta finančnega prestrukuriranja družbe, popoldne pa naj bi o tem razpravljal nadzorni svet koprske družbe.
