Kdo želi, da se proti Večeru stemni
NatisniMedij: Večer Avtorji: Stepišnik Matija Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 29. 08. 2009 Stran: 4
Državni Sod podprl Delo Prodajo pri molzenju dobička Večera v času nude krize na medijskem trgu.
Zakaj Delo ni zaprosilo za soglasje za glasovalne pravice na skupščini?
Soršak: "Vprašajte upravo Dela!" Delo: "Brez komentarja!"
Bo šef Večerovih nadzornikov odstopil, bo Večer ostal brez nadzornega sveta in bo spet sklicana skupščina? MATIJA STEPISNIK
Državni sklad Sod, 10-odstotni lastnik Večera, je na četrtkovi skupščini podprl predlog Dela Prodaje (podjetje je 6,94-odstotni lastnik Večera, kljub imenu nima nič skupnega z Večerovim največjim lastnikom Delom, d.d., je pa lastniško povezano z ljubljanskim Dnevnikom), da se iz Večera izčrpa dobrega pol milijona bilančnega dobička za lansko leto.
Ob odločilni asistenci države je časopis iz Maribora zdaj, ko je kriza dodobra načela temelje obstoja mnogih medijev, brutalno potisnjen v še tršo bitko za obstanek. Ob jasnem zavedanju položaja, v katerem so se znašli tiskani mediji, ko se je občutno zmanjšal oglaševalski kolač in ko padajo tiskane naklade, se noben odgovoren lastnik ne bi odločil za potezo, s katero bi ogrozil preživetje podjetja, katerega lastnik je.
Na primer v Delu se lastniki, ki so imeli skupščino isti dan, za delitev več milijonov bilančnega dobička niso odločili.
Državna Sod se je za podporo črpanju zajetne vsote denarja iz Večera odločila kljub negotovim, zaostrenim razmeram na medijskem trgu in kljub temu, da mnogi lastniki ravno zaradi kriznih časov in nepredvidljivosti razpleta dogodkov puščajo denar v podjetjih, kjer imajo naložbe.
Kar je lahko simptomatično in državo postavlja v čudno luč, jo kaže kot neodgovorno lastnico v kriznih razmerah, ki je očitno pripravljena tvorno sodelovati tudi pri izčrpavanju medijev, ki so hrbtenica demokracije. Država se letos v nekaterih drugih primerih, denimo v Intereuropi, kjer pa gre za neprimerno višje zneske (v Intereuropi za 58 milijonov evrov bilančnega dobička), s katerimi Sod polni blagajno (polletna izguba je znašala 35 milijonov evrov), ni odločila za delitev dobička.
V primeru enega večjih medijev v državi, najvplivnejšem na severovzhodu Slovenije, pa so podprli, da se opazno zareže v njegove poslovodske temelje. Spomnimo: Večer so sicer lastniki sicer dodobra "oskubili" tudi leta 2006, ko so si izplačali rekordno dividendo tedanjih 1000 tolarjev ali 4,19 evra bruto na delnico, kar je skupaj zneslo 1,068 milijona evrov.
Večerov 80-odstotni lastnik, ljubljanska časopisna hiša Delo, se zaradi zamrznitve glasovalnih pravic na četrtkovo skupščino sploh ni prijavila. Dušan Mohorko: "Sod in Delo Prodaja sta na skupščini delovala očitno usklajeno, saj je prvi umaknil svoj razumni predlog in potrdil predlog drugega." (Marko Vanovšek)
Bi Delo res glasovalo drugače? Kot je za Večer včeraj pojasnil šef Urada za varstvo konkurence Jani Soršak (že prihodnji teden naj bi sporočil odločitev v primeru Delovega prevzema Večera in s tem povezanega postopka preučitve koncentracije, zaradi česar je Delo tudi ostalo brez glasovalnih pravic), je vprašanje za upravo Dela, zakaj tega niso storili: "Če bi izkazali pogoje po zakonu, torej da gre za ohranjanje vrednosti naložbe, potem bi vsekakor dobili glasovalne pravice. Takšna soglasja smo dali že večkrat, to ne bi bil torej noben presedan."
Neuradno je bilo namreč iz krogov Dela (lastnik tega pa je Pivovarna Laško) takoj po skupščini slišati, da bi kot največji lastniki, če bi imeli glasovalne pravice, delitvi dobička nasprotovali in da v ozadju ni njihov tihi pristanek na takšen razplet skupščine.
A očitno se znotraj skupine Pivovarne Laško s skupščino Večera in s pridobivanjem pravic za aktivno sodelovanje na njej ni nihče niti prav ukvarjal.
Ker je Delo Prodaja v lastniški navezi z Dnevnikom, so nekateri ugibali tudi, da obstajajo za visok znesek razdeljenega dobička konkurenčni razlogi in slabitev tekmecev. "Delitev profita v tem primeru, ker je sodelovalo dovolj kapitala, ni problematična. Problematično bi bilo, če bi denimo zamenjali nadzorni svet," je odločanje manjšinskih lastnikov ob odsotnosti večinskega lastnika na skupščini komentiral Soršak. "Večinski lastnik lahko sicer trdi, da so s tem oškodovali družbo, a so to potem pač razmerja med delničarji.
Vemo pa, da ni mogoče izplačati več dobička, kot ga je izkazanega v računovodstvu. Večinski lastnik bi lahko sicer teoretično procesno spodbijal odločitev skupščine, a bi težko dokazal, da bi sam glasoval drugače, če bi lahko glasoval. In ta večinski lastnik, kot sem dejal, ni niti zaprosil za soglasje za glasovalne pravice."
400 tisoč evrov z Večera na Delo. Zato smo se obrnili na nekdanjo predsednico upravnega odbora Dela, na zadnji skupščini podjetja (kjer je bil ponovno spremenjen statut in sprejeta odločitev o vrnitvi na dvotirno upravljanje) potrjeno za šefico nadzornega sveta medijskega podjetja z Dunajske 5 Marjeto Zevnik. "Ker imamo zamrznjene glasovalne pravice v Večeru, se nismo odločili za prijavo na skupščino. Tega, ali bi pravice dobili, če bi za njih prosili, ne morem komentirati," nam je dejala Zevnikova. Kako pa kot predstavnica večinskih lastnikov komentira odločitev skupščine Večera? "
O dogajanju na skupščini smo bili seznanjeni iz medijev. Kako so glasovali ostali delničarji oziroma vlagali nasprotne predloge, je njihova stvar m pravica. Do tega se ne moremo opredeljevati," je odgovorila. Zanikala pa je nekatere teorije, da so bile odločitve skupščine izglasovale ob tihem soglasju Dela oziroma celo v dogovoru z njegovima upravo in lastnico, Pivovarno Laško.
Bo pa imel ljubljanski časnik kot največji lastnik od odločitev delničarjev največjo finančno korist: na njihov račun se bo z Večerovega steklo za 400 tisoč evrov bruto dividend. Mohorko: Delo soglašalo, da se dobiček ne deli.
Ali lahko odločitev skupščine ogrozi poslovanje in prihodnost Večera? "Pred skupščino sem si prizadeval, da bi lastnike prepričal, da bi Večeru v tem trenutku škodilo, če se dobiček v kakršnemkoli znesku izplačuje. Zato sta nadzorni svet in uprava tudi delničarjem predlagala, da se dobiček ne deli," je povedal predsednik Večerovega nadzornega sveta Dušan Mohorko in nadaljeval: "Tako sem bil na pogovorih z lastniki, s predstavniki Dela. Ko sem jim predstavil predlog uprave in nadzornega sveta glede nedelitve dobička, so soglašali, da ta ostane nerazporejen. S takšnim vedenjem sem šel na skupščino. Nisem pa vedel, kaj se dogaja z glasovalnimi pravicami. Sod in Delo Prodaja sta na skupščini delovala očitno usklajeno, saj je prvi umaknil svoj razumni predlog in potrdil predlog drugega."
Čez 14 dni bo Mohorko sklical sejo nadzornega sveta. "Če se bo pokazalo, da je odločitev zelo škodljiva za delovanje in obstoj Večera, zame pa pomeni, da ne morem več odgovorno skrbeti za razvoj in stabilnost podjetja, potem ne želim več biti član nadzornega sveta," je povedal Mohorko.
Bi lahko nadzorni svet razpadel? Večer ima sicer petčlanski nadzorni svet, a v njem že nekaj časa ni več Željka Vogrina, načelnika Upravne enote Maribor. Zdaj je posredno precej realno možnost, da se umakne, nakazal tudi Mohorko. Če bi odstopila dva od zdaj štirih nadzornikov (poleg Mohorka kot predstavnica kapitala v njem sedi še Tamara Zajec, zaposlene pa predstavljata Borko De Corti in Petrina Šebart Žižek), bi Večer ostal brez nadzornega sveta in bi uprava, ki jo vodi direktor Uroš Skuhala, morala sklicati novo skupščino.
Tam bi lahko uprava ponovno predlagala, da se izglasuje nedelitev dobička, a bi predlog moral dobiti večinsko podporo, da bi s tem "povozili" odločitev, sprejeto v četrtek.
Predstavniki Soda so včeraj v pojasnilu podpore nasprotnemu predlogu Dela Prodaje (prvotni nasprotni predlog za izplačilo treh evrov bruto dividende na delnico so znižali na dva evra bruto, prvi predlog Soda pa je bil 0,16 evra bruto dividende na delnico) zapisali, da so že pred skupščino Večera ocenili, da bi morala časopisna družba, glede na strokovne ocene poslovnega poročila v letu 2008, višino čistega dobička v letu 2008 in bilančnega dobička v letu 2008 ter predstavljenih razvojnih načrtov in dogodkov po 1. januarju 2009, torej glede na uspešnost poslovanja, izplačati dividende.
"Svoj predlog za izplačilo dividend je Delo Prodaja tudi argumentiralo, zato je Sod podprl ta predlog. In Sod kot delničar Večera za leto 2009 ni prejel niti od nadzornega sveta niti od uprave kakršnihkoli informacij o problemih Večera.
Prav tako ni bilo nobenega predstavnika Večera na Sod. Tega uprava Večera ni naredila niti pred skupščino, informacije o problemih poslovanja je podala šele na skupščini in to je tudi glavni problem zapleta. Vse odgovorne uprave podjetij, ki imajo kakršne koli probleme pri poslovanju, se vedno obrnejo na pomembne delničarje še pred skupščino, jim predstavijo probleme podjetja, argumentirajo svoje predloge o izplačilu ali neizplačilu dividend ter z njimi uskladijo skupščinski predlog."
Delitve dobička pa niso zahtevali v nekaterih drugih podjetjih, denimo v Intereuropi. "Poslovanje Intereurope ni primerljivo s poslovanjem Večera. Poslovanje Intereurope v letu 2008 je bilo neuspešno, medtem ko je bil Večer v tem času uspešen. Zato menimo, da je izplačilo dividend upravičeno, tako kot je bilo vsa pretekla leta," so še dejali v Sodu, niso pa odgovorili na vprašanja o sporočilu, ki ga pošilja državni sklad, ki v času krize črpa denar iz medijev, in ali so se pred tem usklajevali tudi z "zamrznjenim* lastnikom, Delom, (trat) "Kot je v izjavi povedal že predsednik NS Dušan Mohorko, je Delo, 80-odstotnl lastnik, soglašalo s predlogom uprave in nadzornega sveta o nedelitvi dobička, kar naj bi uskladilo tudi z ostalimi lastniki, predvsem Sodom.
Temu pritrjuje nasprotni predlog Soda, ki je v hišo prišel pred skupščino, naj dobiček ostane v hiši. Ta predlog je bil sprejemljiv tudi za upravo in nadzorni svet Sicer pa bi ob mnogih argumentih, predstavljenih tudi na skupščini, lahko Sod odločil tudi drugače Razumljivo je, da podjetja, naši oglaševalci, v času krize najprej začno varčevati pri stroških promocije, kar v medijih najbolj občutimo, saj nam oglasni prihodki lahko predstavljajo slabo polovico vseh prihodkov. Zato potrebujemo rezerve.
Trenutne in prihodnje razmere na medijskem trgu narekujejo medijskim hišam skrbno gospodarjenje, pričakovali bi, da se bo o izplačilu dobička odločalo enako, kot seje pri našem večinskem lastniku. Delu, ki na četrtkovi skupščini dobička ni delil," je povedal direktor in odgovorni urednik ČZP Večer Uroš Skuhala, (dr) Da niso pristojni za komentiranje posameznih odločitev Soda. pa so nam dejali na ministrstvu za finance, v katerega okvir spada ta državni sklad, (mst) Državni Sod seje za črpanje denarja iz Večera odločil kljub zaostrenim razmeram na medijskem trgu
